ALI LAHKO USTVARIMO BOLJŠI SVET??

ALI LAHKO USTVARIMO BOLJŠI SVET??

Mislim, da ne!! Zakaj ne?
Starejši niso prinesli čudovite, lepe družbe. Vsi skupaj starši, ministri,vladarji,vlade, verski
voditelji niso ustvarili dobrega, lepega sveta.
Nasprotno od tega, ustvarili so strašen, nasilen svet, v katerem se vsakdo bori proti nekemu drugemu. Ena skupina proti drugi, en narod proti drugemu narodu, ena ideologija proti drugiideologiji. Svet v katerem odraščamo je umazan, poln žalosti, uničevanja in bede.
Naša družba je nenehna borba med ljudmi.
To borbo vodi častihlepje oziroma želja, da postanemo pomembni. Ampak častihlepje ne poznaglobokih misli ali logike. Starejši ljudje oziroma starši hočejo, da nekaj pomenimo, da se bogato
poročimo, da imamo bogate/vplivne prijatelje, da smo poznani, da nas vsi poznajo, da imamo dober avto, dosti denarja itd..
In medtem mi, ko opazujemo, kajti ljudje smo dobri opazovalci in ljubosumneži vidimo družbo, ki to vse ima, ves ta blišč življenja, želimo postati podobni njim. Tako nas zelo lahko potegnejo v
mrežo starejše generacije, ki ni nič boljša od sedanje, ujeli smo se torej v vzorec. V bistvu smo na istem ali pa še na slabšem, ker če se stvar ponavlja, se družba izrodi in nikakor ne mora biti
boljša... Če malo premislimo, ali vsa stvar ne kliče po revoluciji v mišljenju? Ali moramo res biti povprečni? Ali se torej niti ne zavedamo več svojih lastnih odzivov?
V teku svojega življenja oziroma razvoja ste verjetno opazili, da vam družba skoraj nikoli ne prisluhne, tako je zaprta v svoje lastne misli, čustva, strahove,lažna zadovoljstva in žalosti.
Smisel, primarni cilj te bolane družbe je običajno najti nek užitek, tolažbo, neke vrste varnost, zaščito, da se znebi dvoma, vprašanj, negotovosti, strahu.Družba nas vzgaja v vzorce svojih lastnih idej in ljudje klonijo, ker nočejo biti tisti, ki jih je družba zavrgla, nočejo da s prstom kažejo na njih, glej ta je drugačen itd.. Ali je takšno življenje sploh tvoje življenje? Ne ni, ker živiš življenje, kot ti ga narekuje družba. A smo si sedaj že bolj na jasnem, zakaj ne moramo ustvariti boljšega sveta in zakaj so ljudje nesrečni?? Zaradi tega, ker ne živijo svojega življenja, ne izkoristijo svojih potencialov in zmožnosti. Enostavneje je biti prestrašen in se podrediti družbi, kajti le takega te bo sprejela.Zaradi družbe, ki nas vzgaja v vzorce lastnih idej smo ustvarili gromozansko zmedo. Pravijo, da so mladi prihajajoča generacija, obenem pa jih vtaknejo v kletko, v njihov vzorec razmišljanja.
Mar ni to smešno? Še bolj pa to,da ne sprevidimo?
Na koncu mislim, da je najbolj pomembno, kaj smo mi. Če nas je strah, bomo ustvarjali umazan svet. To je problem in ne politiki ali bogataši, tisti so itak že izgubljeni.Zakaj nikoli ne prisluhnemo pticam, valovanju morja ali se sprehodimo po gozdu? Tako zamudimo tisto bistveno, ki je del nas, kar je resnično. Bogastvo, pohlep in ambicioznost so le lažni ideali. No saj to tako ali tako že veste! Torej kaj nas zadržuje??

ALI RELIGIJA OSVOBAJA??

Kot mlad sem bil vzgojen v krščanskem duhu. Bil sem Jehovova priča, saj je vseeno ali si katolik ali kaj drugega, saj vse izhajajo iz ene religije in enega boga. Pri razumevanju verskih naukov sem se bil
prisiljen spopasti se z vrsto moralnih dilem. Jezus je učil ljubezen do sovražnika. Kako naj bi verjel instituciji, sklicujoči se na Kristusa, ki je v temelje svoje doktrine postavila zapoved: Ne ubijaj, obenem pa je v njegovem imenu pobila in mučila stotisoče ljudi, brez krščanskega usmiljenja? Kako naj ljudje verjamejo papežu, ki naj bi bil nezmotljiva svetovna avtoriteta, in njegovim prizadevanjem za mir in sožitje narodov, ko pa se je med vojno neprikrito postavil na stran fašizma in nacizma? Papež
zastopa interese zadnje absolutistične fevdalne institucije na svetu in trdi, da ima monopol nad
absolutno resnico in nad zveličanjem.

Ena največjih zmot, ki Kristusov nauk postavlja na glavo, pa je trditev, da človek sam po sebi
ne more ničesar storiti za svojo rešitev pred trpljenjem: »Niti s svojimi dobrimi deli, niti s
plemenitim vedenjem se človek ne more opravičiti, odkupiti in pomiriti z Bogom.« Vsak poskus
doprinosa k odrešitvi z lastnimi napori pomeni zmanjševanje Jezusovih zaslug, kar je greh. Po
Pavlu je odrešitev le zasluga milosti, ta pa je dar božji. Vsak kristjan naj bi bil enkrat za vselej
odrešen s Kristusovo krvavo žrtvijo na križu, druge možnosti za odrešitev ni. Torej se je treba
strogo pokoravati zapovedim Cerkve, sicer si za vekomaj pogubljen.Hmm malo morgen!!

Plemeniti Jezusovi nauki, za katerimi se verske inštitucije skrivajo, so le krinka za dejanja, ki so daleč od spravljivosti, ljubeznivosti in tolerantnosti, v ozadju pa je namen čisto drugačen.
Da ne omenjam pedofilskih duhovnikov!! Najbolj banalna stvar od vsega tega je kolektivna zavest vernikov, še vedno jim ni jasno, da je to le lažna inštitucija, isto kot so mediji, vojska in ekonomija. A se to mora zares zgoditi vsakemu otroku, da jim bomo odrekli verodostojnost??
Ljudem še ni jasno, da so religije le sredstva, s katerimi drži cerkvena hierarhija naše misli in dejanja v okviru svojih norm; so sredstva za izkoriščanje naše lahkovernosti, upanj in strahov.
Živimo v temi svoje lastne samoomejenosti.

Vse vere pa naj so takšne ali drugačne pa čeprav izgledajo miroljubne, če imamo inteligenco ali pa vsaj omejen IQ takoj opazimo, da razdvajajo ljudi, ločujejo nas in predalčkajo, kar je razlog za večino vojn.Na verskih inštitucijah leži večina nedolžno prelite krvi. In ta ista vera naj bi osvobajala?? Pa ne bodimo no tako omejeni s to zavestjo, saj je to žalitev za človeško inteligenco in razum.
Ubogamo jih torej zato, ker sami ne razmišljamo!Ukazujejo nam tudi, kaj naj mislimo.
Verske inštitucije naše zavesti očistijo vsake misli, ki je ne odobravajo.
Nikoli nas ne učijo ali pomagajo razmišljati, spoznavati, temveč od nas zahtevajo poslušnost,naš notranji strah nas sili v poslušnost, kajti če ne ubogamo, smo zmedeni in prestrašeni in ne pridemo v nebesa ali do večnega življenja..Če razmišljamo, se moramo spraševati, se poglabljati, sami spoznavati in to je nevarno, seveda da bi kaj spoznali o njih, nekatere sekte in kulti celo prepovedujejo internet..imam osebne izkušnje (jehovci).

Posameznik mora torej prebuditi lastno inteligenco, ne s kako obliko dicipline, ne z upiranjem, prisilo, slepim zaupanjem verskim voditeljem, priganjanjem, temveč svobodno.Le z inteligenco, ki se rodi v svobodi, posameznik lahko odkrije tisto, kar je onkraj omejenosti zavesti.
Neposredno spoznavanje ni nikoli možno s pomočjo kakega prepričanja, kakega rituala, s pomočjo sledenja in čaščenja kogarkoli ali česa. Če hočete spoznati, kaj je resnično, ne smete nikoli slepo sprejeti, nikoli se ne pustite vplivati tujim vplivom, ne kar pravijo knjige, duhovniki ne kdorkoli drug. Če se pustite vplivati, boste vedno našli le to, kar oni hočejo da najdete.

LE KADAR SMO SVOBODNI, RESNIČNO SVOBODNI V POGLABLJANJU IN V SPOZNANJU, LAHKO ODKRIJEMO VSE!!